monroe, jade anna

AGE: enaindvajset

STUDY/JOB: študentka slikarstva, pevka

COUNTRY AND CITY: san francisco, usa

PART OF THE CITY: upper east side

SOMETHING: ...

FACE CLAIM: the sexiest olivia wilde!

jade anna monroe. temnolaso dekle z navihanim pogledom v temnih očeh, iz katerih žarita neka skrivnostna moč in volja do življenja. že po njeni drži se vidi, da je dekle izredno ponosno in temperamentno , kar pa, tudi če ti govorica telesa ne leži najbolje, hitro odkriješ tako ali drugače. kot večina umetnikov je zelo samosvoja in nekoč je bila tipična hči bogatega očka – razvajena, vedno v centru pozornosti, nesramna in maščevalna. a nihče ne ve bolje kot ona, kako se lahko življenje spremeni v enem samem, kratkem letu. njena starša sta bila vse do odkritja mamine bolezni na videz srečen, ljubeč par, ki je skupaj s svojo skorajda popolno hčerjo tvoril čudovito družino. vse je bilo lepo in prav, prepirov skorajda ni bilo in zdelo se je, da bi lahko živeli srečno v neskončnost. a šele, ko so mami postavili diagnozo in je tudi doma povedala, da ima levkemijo, se je pokazalo, na kako trhlih temeljih pravzaprav stojijo njihova življenja. izvedelo se je, da ima oče ljubico, še več, z njo je imel celo otroka v new yorku, kamor se je čez kakšen mesec tudi dokončno preselil. vloga za ločitveni postopek je bila vložena že kakšen teden prej, jade pa se je v trenutku, ko je njen preljubi očka za seboj brez slovesa zaprl vrata, zlomilo srce. stara je bila šele devetnajst let in čez noč se je iz malodane brezskrbne najstnice spremenila v odgovorno mlado žensko, ki je skrbela za zlomljeno, prestrašeno mamo in jo ob enem gledala umirati. njena bolezen je bila namreč že na stopnji, ko je ni bilo več mogoče pozdraviti in usodni dan je bil z vsako uro bliže. za jade je bilo več kot samo grozno gledati mamo, kako počasi hira in se zavedati, da ne more storiti nič, kar bi ji lahko pomagalo. bolečina, ki jo je ob tem čutila je grozila, da jo bo nekega dne prevzela, jo zlomila in od nje pustila le prazne črepinje, česar pa ni mogla dovoliti, ne, dokler je bila mama že živa in jo je potrebovala. zato se je zaprla vase, odrinila praktično vsa čustva, na zunaj pa poskušala ohraniti vtis vedrega, prijaznega dekleta, ki se je hitro spoprijateljilo. edini stvari, ob katerih si je pustila čutiti in si biti tista prava jade, ki sta ji mamina bolezen in očetov odhod zlomila srce, sta bili slikanje in petje. v oboje je vedno vložila sebe, ob tem nikoli in nikdar ni zmogla biti zgolj površinska. to je ljubila in samo to ji je pomagalo, da je preživela, da se ni pognala iz ene izmed mnogih stolpnic ter končala tega mučenja. nekaj mesecev pred njenim enaindvajsetim rojstnim dnevom je njena mama umrla in poslali so jo k očetu v new york, kjer je morala ostati vsaj do svojega enaindvajsetega rojstnega dneva. in zakaj je danes, po polnoletnosti, še vedno tam, pri očetu, ki ga sedaj sovraži? ker je mama umrla, preden se je končal ločitveni postopek in je tako ves denar ostal očetu, ona pa je bila praktično brez prebite pare. čaka le, da bo končala faks in si zaslužila dovolj, da gre na svoje, do takrat pa bo pač morala nadaljevati hlinjenje lažne naklonjenosti do človeka, ki se je imel za njenega očeta in njegove družine in si skrivoma služiti kruh na edini način, ki ga je poznala – s petjem.